Od izida prve knjige Slovenska jekla leta 1996 so se v slovenskem jeklarstvu zgodile pomembne spremembe. Pomembna je revitalizacija te osnovne industrijske panoge, njen strokovni in tehnološki napredek in vrnitev med nosilce gospodarske moči države. Usodno so večinski del jeklarstva prevzeli tuji gospodarji, še preje pa se je njegova vitalna enota vrnila v slovenske roke. Prvi del nosi zanimivo, lepo zveneče in vsebinsko pravo ime slovenske industrije jekla, ki bi ga lahko posplošili na vse, ki se ukvarjajo s procesno metalurgijo jekla ter njegovo primarno predelavo vključno z velikimi livarnami. Tudi v globalnem svetu materialov je zanimanje za jekla kot najpomembnejše železove zlitine večje kot kdajkoli. Par let nazaj je proizvodnja železovih zlitin presegla milijardo ton. Kdo poleg betona se lahko primerja s to maso? S katerim materialom se lahko v taki meri obvladuje makroskopski svet posredno ali neposredno? Kdo bi lahko brez jekla gradil vodne pregrade na veletokih, predore skozi gorske masive ali pod morjem, orodja za milijone izdelkov, milijone avtomobilov, seveda ob tehniško in gospodarsko racionalni asistenci tudi drugih materialov. V današnjem času so posebne pozornosti deležni t.i. sodobni oz. napredni materiali. Železo in jekla bi, če bi jih tretirali na enak način prav tako pokazala lastnosti materialov v obliki nanocevk. Pri železovih zlitinah, posebej jeklih se aktualnost in sodobnost potrjujeta skozi možnosti , ki jih nudijo nove tehnologije in še številne variacije v kemični sestavi. Med več kot 40000 inženirskimi kovinskimi zlitinami jih je okoli 80% na osnovi železa, ki zahtevajo tudi ogromen raziskovalni potencial za odkrivanje novih in optimiranje že poznanih vrst jekla. Zato morajo biti tudi informacije o železovih zlitinah aktualne in prezentiranje pregledno, jasno, razumljivo, preprosto v korist jeklarske industrije in uporabnikov. Boris Jocić je pripravil drugo izdajo knjige, ki ima vse te atribute in katere vsebina so jekla ter druge železove zlitine in dodatno šenikljeve zlitine ter dodajni materiali za varjenje železovih zlitin ter spajanje. Nikelj in nikljeve zlitine se po različnih kriterijih uvršča v različna področja kovinskih materialov: bodisi med t.i. neželezne ali barvne kovine v podskupino t.i. težkih kovin ali včasih tudi v skupino t.i. črne metalurgije. Nikelj je eden najbolj pogostih legirnih elementov v železovih zlitinah; je pa osnovna kovina v zlitinah, ki so sposobne dela v zahtevnih pogojih korozijskih medijev in visokih temperatur; prav tako pokriva tudi skupine funkcionalnih materialov. Zato je avtorjevo dopolnilo koristno, saj v našem prostoru take zlitine izdelujemo in uporabljamo. Varjenje je sodobna tehnologija, dodajni materiali pa so prav tako aktualni kot tisti, ki jih spajamo. Bodite pozorni, knjiga pomaga izbrati dobro , optimalno kovino; dogaja se, da lahko izberemo in uporabimo za kakšen namen prekvaliteten material, ki pa ima okence v katerem se lahko poškoduje npr. tam, kjer mnogo bolj preprosto ali ceneno jeklo brez težav zdrži dolgo časa. Zato je dobro poznati izvore informacij kot je ta knjiga za uspešno in gospodarsko izbiro kovinskih materialov. Knjigo sestavlja več enot značilnosti po vsebini in načinih urejanja materialov. Prvi del knjige so seznami virov podatkov in razlaga okrajšav. Temu sledi obsežen pregled standardov SIST o materialih in tehnologijah. Naslovi standardov so angleški, večina pa jih je prevedena tudi v nemščino in slovenščino. Temu delu sledi na par straneh seznam EN standardov, ki so zamenjali primarne standarde po DIN in JUS. Najobširnejši del knjige pa je prikaz standardov o jeklih, nikljevih in železovih zlitinah. Začetek tega dela obsega seznam in razlago okrajšav standardov Evropske unije in najbolj pogostih in pomembnih standardov evropskih držav tudi izven EN, standarde svetovno gospodarsko najbolj pomembnih držav: ZDA, Japonske in Kitajske. Jekla so razvrščena po veljavnih slovenskih (SIST) standardih oz. po standardih, ki so bili pri nas privzeti. Poleg tega so v posebni koloni tudi oznake in primerjave po različnih starih standardih. Temu sledi stolpec z opisom kvalitete skupine, namen uporabe, ustreznosti jekla za toplotno obdelavo ter njegova okvirna kemična sestava. Temu sledi še bolj podrobna specifikacija uporabe z nekaterimi najbolj značilnimi in pomembnimi mehanskimi lastnostmi, vključno z žilavostjo in prehodno temperaturo žilavosti. V zadnjem stolpcu je seznam slovenskih jeklarn, ki dano jeklo izdelujejo. Na začetku tega dela je opisan način dešifriranja oz. tvorbe oznake jekel. Jekla so razdeljena v že znane skupine: nelegirana (ogljikova), kakovostna, konstrukcijska jekla; nelegirana, posebna, konstrukcijska jekla, za tlačne posode in za strojegradnjo, nelegirana, posebna, orodna jekla; legirana posebna, s posebnimi fizikalnimi lastnostmi, legirana, posebna, orodna jekla; legirana posebna, hitrorezna in jekla za kotalne ležaje; legirana s posebnimi fizikalnimi in magnetnimi lastnostmi; legirana nerjavna jekla; legirana, toplotno (temperaturno) obstojna jekla in legirana jekla za konstrukcije, tlačne posode in strojegradnjo. Nikljeve zlitine so opisane na drugačen način, ker na tem področju standardizacija ni tako napredovala in ni tako sistematična. Namesto standarda SIST je v prvem stolpcu številčna oznaka zlitin, za nekaj zlitin so že veljavni standardi EN (v drugem stolpcu), temu sledi opis lastnosti in področje uporabe, okvirna kemična sestava in še zadnja kolona z bolje definiranimi lastnostmi in namen uporabe. Nikljeve zlitine so razdeljene v skupine s posebnimi fizikalnimi lastnostmi, v kemijsko obstojne in za delo pri povišanih temperaturah, temperaturno (toplotno) obstojne zlitine, ki jim je pridana še skupina kobaltovih zlitin. Pri skupini železovih litin se seznam okrajšav za opis najbolj značilnih karakteristik, posebej grafita, mikrostrukture in mehanskih lastnosti, kemijske sestave in specifičnosti posameznih litin. Za uporabnike je pomembna tudi primerjava novih standardov z različnimi starimi, nameni uporabe in najbolj značilne oz. zahtevane lastnosti ter seznam slovenskih livarn, ki dano litino izdelujejo. Litine so razdeljene po značilnostih grafita oz. obliki v kateri se nahaja ogljik. Dodajni materiali so selekcionirani glede na osnovne materiale, načine varjenja, nanašanja, vrste elektrod in pomožnih varilnih sredstev. Ti podatki so ilustrirani še z okvirnimi mehanskimi lastnostmi varov in priporočil za uporabo. Knjigo zaključuje obsežno ABC kazalo jekel in železovih litin. Knjiga zajema čez 2300 jekel in jeklenih litin, čez 100 železovih litin in 130 nikljevih oz. kobaltovih zlitin. Vseh oznak vključno s primerjalnimi je okoli 14000. V knjigi so zajeta praktično vsa jekla po evropskih standardih z ustrezno podatkovno bazo. Sestavljena je tako, da se lahko dopolni še z dodatnimi informacijami npr. o toplotni obdelavi, mehanskih in fizikalnih lastnostih, o dodatnih značilnostih posameznih zlitin. Prav gotovo bo dober pripomoček uporabnikom jekel in obravnavanih zlitin tako pri načrtovanju kot v proizvodnji. Tudi na področju primarne izdelave kovinskih materialov nudijo te vrste knjig obilo koristnih informacij in idej za razvoj in selekcijo materialov. V slovenskem prostoru pa je izid te vrste knjige prav posebej pozdraviti, saj so na tem področju zelo redki avtorji in entuziasti, ki se primejo tako obsežnega, zahtevnega in natančnega dela. Eden takih entuziastov je prav gotovo Boris Jocić, ki sam, četudi stran od aktualnih dogodkov stroke vztrajno sestavlja mozaik o skupini tehniško in gospodarsko čislani skupini inženirskih materialov.

Knjiga Jekla in železove litine Borisa Jocića - podatki in informacije na enem mestu!

Od izida prve knjige Slovenska jekla leta 1996 so se v slovenskem jeklarstvu zgodile pomembne spremembe. Pomembna je revitalizacija te osnovne industrijske panoge, njen strokovni in tehnološki napredek in vrnitev med nosilce gospodarske moči države. Usodno so večinski del jeklarstva prevzeli tuji gospodarji, še preje pa se je njegova vitalna enota vrnila v slovenske roke. Prvi del nosi zanimivo, lepo zveneče in vsebinsko pravo ime slovenske industrije jekla, ki bi ga lahko posplošili na vse, ki se ukvarjajo s procesno metalurgijo jekla ter njegovo primarno predelavo vključno z velikimi livarnami. Tudi v globalnem svetu materialov je zanimanje za jekla kot najpomembnejše železove zlitine večje kot kdajkoli. Par let nazaj je proizvodnja železovih zlitin presegla milijardo ton. Kdo poleg betona se lahko primerja s to maso? S katerim materialom se lahko v taki meri obvladuje makroskopski svet posredno ali neposredno? Kdo bi lahko brez jekla gradil vodne pregrade na veletokih, predore skozi gorske masive ali pod morjem, orodja za milijone izdelkov, milijone avtomobilov, seveda ob tehniško in gospodarsko racionalni asistenci tudi drugih materialov. V današnjem času so posebne pozornosti deležni t.i. sodobni oz. napredni materiali. Železo in jekla bi, če bi jih tretirali na enak način prav tako pokazala lastnosti materialov v obliki nanocevk. Pri železovih zlitinah, posebej jeklih se aktualnost in sodobnost potrjujeta skozi možnosti , ki jih nudijo nove tehnologije in še številne variacije v kemični sestavi. Med več kot 40000 inženirskimi kovinskimi zlitinami jih je okoli 80% na osnovi železa, ki zahtevajo tudi ogromen raziskovalni potencial za odkrivanje novih in optimiranje že poznanih vrst jekla. Zato morajo biti tudi informacije o železovih zlitinah aktualne in prezentiranje pregledno, jasno, razumljivo, preprosto v korist jeklarske industrije in uporabnikov. Boris Jocić je pripravil drugo izdajo knjige, ki ima vse te atribute in katere vsebina so jekla ter druge železove zlitine in dodatno šenikljeve zlitine ter dodajni materiali za varjenje železovih zlitin ter spajanje. Nikelj in nikljeve zlitine se po različnih kriterijih uvršča v različna področja kovinskih materialov: bodisi med t.i. neželezne ali barvne kovine v podskupino t.i. težkih kovin ali včasih tudi v skupino t.i. črne metalurgije. Nikelj je eden najbolj pogostih legirnih elementov v železovih zlitinah; je pa osnovna kovina v zlitinah, ki so sposobne dela v zahtevnih pogojih korozijskih medijev in visokih temperatur; prav tako pokriva tudi skupine funkcionalnih materialov. Zato je avtorjevo dopolnilo koristno, saj v našem prostoru take zlitine izdelujemo in uporabljamo. Varjenje je sodobna tehnologija, dodajni materiali pa so prav tako aktualni kot tisti, ki jih spajamo. Bodite pozorni, knjiga pomaga izbrati dobro , optimalno kovino; dogaja se, da lahko izberemo in uporabimo za kakšen namen prekvaliteten material, ki pa ima okence v katerem se lahko poškoduje npr. tam, kjer mnogo bolj preprosto ali ceneno jeklo brez težav zdrži dolgo časa. Zato je dobro poznati izvore informacij kot je ta knjiga za uspešno in gospodarsko izbiro kovinskih materialov. Knjigo sestavlja več enot značilnosti po vsebini in načinih urejanja materialov. Prvi del knjige so seznami virov podatkov in razlaga okrajšav. Temu sledi obsežen pregled standardov SIST o materialih in tehnologijah. Naslovi standardov so angleški, večina pa jih je prevedena tudi v nemščino in slovenščino. Temu delu sledi na par straneh seznam EN standardov, ki so zamenjali primarne standarde po DIN in JUS. Najobširnejši del knjige pa je prikaz standardov o jeklih, nikljevih in železovih zlitinah. Začetek tega dela obsega seznam in razlago okrajšav standardov Evropske unije in najbolj pogostih in pomembnih standardov evropskih držav tudi izven EN, standarde svetovno gospodarsko najbolj pomembnih držav: ZDA, Japonske in Kitajske. Jekla so razvrščena po veljavnih slovenskih (SIST) standardih oz. po standardih, ki so bili pri nas privzeti. Poleg tega so v posebni koloni tudi oznake in primerjave po različnih starih standardih. Temu sledi stolpec z opisom kvalitete skupine, namen uporabe, ustreznosti jekla za toplotno obdelavo ter njegova okvirna kemična sestava. Temu sledi še bolj podrobna specifikacija uporabe z nekaterimi najbolj značilnimi in pomembnimi mehanskimi lastnostmi, vključno z žilavostjo in prehodno temperaturo žilavosti. V zadnjem stolpcu je seznam slovenskih jeklarn, ki dano jeklo izdelujejo. Na začetku tega dela je opisan način dešifriranja oz. tvorbe oznake jekel. Jekla so razdeljena v že znane skupine: nelegirana (ogljikova), kakovostna, konstrukcijska jekla; nelegirana, posebna, konstrukcijska jekla, za tlačne posode in za strojegradnjo, nelegirana, posebna, orodna jekla; legirana posebna, s posebnimi fizikalnimi lastnostmi, legirana, posebna, orodna jekla; legirana posebna, hitrorezna in jekla za kotalne ležaje; legirana s posebnimi fizikalnimi in magnetnimi lastnostmi; legirana nerjavna jekla; legirana, toplotno (temperaturno) obstojna jekla in legirana jekla za konstrukcije, tlačne posode in strojegradnjo. Nikljeve zlitine so opisane na drugačen način, ker na tem področju standardizacija ni tako napredovala in ni tako sistematična. Namesto standarda SIST je v prvem stolpcu številčna oznaka zlitin, za nekaj zlitin so že veljavni standardi EN (v drugem stolpcu), temu sledi opis lastnosti in področje uporabe, okvirna kemična sestava in še zadnja kolona z bolje definiranimi lastnostmi in namen uporabe. Nikljeve zlitine so razdeljene v skupine s posebnimi fizikalnimi lastnostmi, v kemijsko obstojne in za delo pri povišanih temperaturah, temperaturno (toplotno) obstojne zlitine, ki jim je pridana še skupina kobaltovih zlitin. Pri skupini železovih litin se seznam okrajšav za opis najbolj značilnih karakteristik, posebej grafita, mikrostrukture in mehanskih lastnosti, kemijske sestave in specifičnosti posameznih litin. Za uporabnike je pomembna tudi primerjava novih standardov z različnimi starimi, nameni uporabe in najbolj značilne oz. zahtevane lastnosti ter seznam slovenskih livarn, ki dano litino izdelujejo. Litine so razdeljene po značilnostih grafita oz. obliki v kateri se nahaja ogljik. Dodajni materiali so selekcionirani glede na osnovne materiale, načine varjenja, nanašanja, vrste elektrod in pomožnih varilnih sredstev. Ti podatki so ilustrirani še z okvirnimi mehanskimi lastnostmi varov in priporočil za uporabo. Knjigo zaključuje obsežno ABC kazalo jekel in železovih litin. Knjiga zajema čez 2300 jekel in jeklenih litin, čez 100 železovih litin in 130 nikljevih oz. kobaltovih zlitin. Vseh oznak vključno s primerjalnimi je okoli 14000. V knjigi so zajeta praktično vsa jekla po evropskih standardih z ustrezno podatkovno bazo. Sestavljena je tako, da se lahko dopolni še z dodatnimi informacijami npr. o toplotni obdelavi, mehanskih in fizikalnih lastnostih, o dodatnih značilnostih posameznih zlitin. Prav gotovo bo dober pripomoček uporabnikom jekel in obravnavanih zlitin tako pri načrtovanju kot v proizvodnji. Tudi na področju primarne izdelave kovinskih materialov nudijo te vrste knjig obilo koristnih informacij in idej za razvoj in selekcijo materialov. V slovenskem prostoru pa je izid te vrste knjige prav posebej pozdraviti, saj so na tem področju zelo redki avtorji in entuziasti, ki se primejo tako obsežnega, zahtevnega in natančnega dela. Eden takih entuziastov je prav gotovo Boris Jocić, ki sam, četudi stran od aktualnih dogodkov stroke vztrajno sestavlja mozaik o skupini tehniško in gospodarsko čislani skupini inženirskih materialov.

Knjiga Jekla in železove litine Borisa Jocića - podatki in informacije na enem mestu!